V skladu z ZEKom-1 vas moramo opozoriti, da to spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi vam omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo. Več informacij najdete v naših Pravilih o rabi piškotkov.
Dovolili ste, da se na vašo napravo naložijo piškotki. To nastavitev lahko kadarkoli spremenite s klikom na gumb "Raba piškotkov".
Zavrnili ste uporabo piškotkov. To nastavitev lahko kadarkoli spremenite s klikom na gumb "Raba piškotkov".
Pirs za Android
Pirs Adaffix
Pirs in neželena pošta


15. januarja 2012 je začel veljati nov Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, Ur. list RS, št. 109/2012 ), ki je nadomestil prejšnjega (ZEKom, Ur. list RS, št. 13/2007). V zvezi z uporabo elektronskih naslovov je Slovenska knjiga v skladu s 109. členom ZEKom zbirala predhodna soglasja za pošiljanje elektronskih sporočil. Zato se v zvezi s tem soglasjem odslej smiselno uporabljajo določila 158. člena ZEKom-1, ki opredeljuje vse vsebine, ki se nanašajo na neželene komunikacije.

Slovenska knjiga na področju poslovnih imenikov nastopa izključno kot ponudnik oglasnega prostora, na katerem oglaševalci predstavijo po lastni volji izbrane in oblikovane informacije. To še posebno velja za elektronske naslove: poudarjamo, da objavljamo samo tiste elektronske naslove, za objavo katerih smo z overovljeno popisnico dobili ustrezno pisno pooblastilo lastnika elektronskega poštnega predala.

Za Pirs je Slovenska knjiga, d.o.o. za večino elektronskih naslovov prej omenjeno soglasje to objavo tudi nadgradila v "predhodno soglasje za pošiljanje elektronskega sporočila". Tako je s podpisom pooblaščene osebe v podjetju pridobila izrecno dovoljenje, da uporabniki Pirsa tak podatek o elektronskem naslovu podjetja lahko uporabijo za pošiljanje komercialnih sporočil za namen neposrednega trženja, pri čemer podpisnik dovoljenja soglaša, da takšno sporočilo ne šteje za neželene komunikacije po 158. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), (ZEKom-1, Ur.l. RS, št. 109/2012). To dovoljenje s tem nadomešča predhodno soglasje prejemnika po 158. členu citiranega zakona.

Naslovi, ki ustrezajo temu pogoju, imajo v Pirsu na internetu na naslovu www.pirs.si ob e-naslovu modro kljukico. Če v Pirsu na internetu ni modre kljukice, predhodnega soglasja ni.

Da ne bi prišlo do nesporazumov, kaj je s tem dovoljeno uporabniku takšnega naslova, vas prosimo, da pred uporabo podrobno preberete navodila.

Ključno pravno podlago za presojo dovoljenega in nedovoljenega na pošiljateljevi strani predstavljata določilo 158. člena (neželene komunikacije) Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, Ur.l. RS, št. 109/2012) in določilo 6. člena (posebna obveznost zagotavljanja podatkov v zvezi s komercialnimi sporočili) Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006, 45/2008 in 79/2009). 
 

ZEKom-1 v 158. členu določa:

(1)  Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

(2)  Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

(3)  Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij (npr. govorni telefonski klici), kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

(4)  Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.

(5)  Prepovedano je pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju s prej navedenim zakonom.

(6)  Kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

(7)  Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.

ZEPT v 6. členu določa:

(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

  • prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,

  • e komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

  • je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

  • so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in

  • so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.

(3) Kadar se pošiljajo komercialna sporočila v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena ter gre hkrati tudi za neželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona.

Ker je nesporno, da "imeti elektronski naslov" ni statusni simbol, ampak jih imetniki objavljajo v poslovnih imenikih zato, da bi naslove naredili dostopne potencialnim pošiljateljem (omogočajo njihovo pridobitev fizičnim in pravnim osebam), je Slovenska knjiga za številne elektronske naslove s podpisom odgovorne osebe v podjetju pridobila dovoljenje, ki nadomešča predhodno soglasje prejemnika po 158. členu ZEKom-1.

Za elektronske naslove, kjer nismo pridobili dovoljenja v smislu predhodnega soglasja po 158. členu ZEKom-1, so uporabniki Pirsa dolžni za uporabo objavljenih e-naslovov v Pirsu izrecno spoštovati določila citiranega zakona in v skladu s slovensko zakonodajo sami pridobiti posebno soglasje prejemnika sporočila v skladu s 158. členom ZEKom-1. Slovenska knjiga zato s svoje strani poziva poslovne subjekte, vpisane v Pirs, da v smislu zakonodaje in dobre poslovne prakse uveljavijo ustrezne načine komuniciranja na področju direktnega trženja.

Skladno z določilom 158. člena zakona o elektronskih komunikacijah lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadar koli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.

Slovenska knjiga, d. o. o., ne odgovarja za morebitne kršitve Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, Ur.l. RS, št. 109/2012) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006, 45/2008 in 79/2009) s strani uporabnikov Pirsa ali tretjih oseb, do katerih bi prišlo prek uporabe v Pirsu objavljenih podatkov o elektronskih naslovih za elektronsko pošto v nasprotju z zakonskimi določili. Kršitve navedenih zakonov so kot prekrški sankcionirane z visokimi globami za pravne osebe, odgovorne osebe pravnih oseb, odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, kakor tudi za posameznike (Kazenske določbe ZEKom-1 in ZEPT).

Pozivamo uporabnike Pirsa, da dosledno spoštujejo določila citiranih zakonov.

Slovenska knjiga